Skoči na vsebino
Domov » Blog » Lov na polhe

Lov na polhe


Lov je bil v preteklosti pomemben vir prehrane prebivalstva. Že od davnine naprej so se izoblikovali
različni načini lova na različne živali
.

V srednjem veku so bogatejši prebivalci to prej vsakodnevno rutino kmečkega prebivalstva spremenili tako, da so lahko lovili le oni. Ostala večina kmečkega prebivalstva divjadi ni smela loviti, razen nekaterih vrst rib ob določenih pogojih v času suše, nizkih voda…

Edina izjema, ki se je iz časa srednjega veka skozi novi vek ohranila do danes je lov na polhe. Slovenija
je ena redkih držav v Evropi (tudi južni deli Francije), kjer lahko tudi danes polhe v času njihove lovne
dobe lovi vsak državljan, ne le lovec.

Polhe so v preteklosti uporabljali tako za hrano, kože za kape, plašče… ter njihovo mast kot zdravilo.
Poleg številnih polharskih zgodb, so se ohranili tudi izrazi povezani z življenjskim okoljem
polhov ter lovom na njih, kot so na primer:

  • pouhouca – polšja mast
  • pouhouka – polhova kapa, kapa iz polšjih kožic
  • fjedrovka – ena vrsta pasti
Pouhouka je izdelana iz ustrojenih polšjih kožic in je odlično pokrivalo za mrzle zimske dni na Notranjskem (foto: arhiv DDL).
Maščoba polha pred obdelavo. Pouhouca, ki jo dobimo po toplotni obdelavi, še danes velja za najboljše domače zdravilo za rane (foto: arhiv DDL).


Polhe se ponoči lovi na drevju z namenskimi pastmi (škatle oz. škrince). Lovi se jih tudi v luknjah v tleh, ki jih imenujemo polšne (poušna), lovi se jih pa tudi v drevesnih duplih, čemur pravimo duplanje.

Past za polhe je nastavljena v polšni – pəhək u poušnə (foto: arhiv DDL).
Nastavljanje škrinc za nočni lov polhov na drevju (foto: arhiv DDL).

Dodaj odgovor

You have to agree to the comment policy.