Lov je bil v preteklosti pomemben vir prehrane prebivalstva. Že od pradavnine so se izoblikovali
različni načini lova na živali.
V srednjem veku so bogatejši prebivalci to prej vsakodnevno rutino kmečkega prebivalstva spremenili tako, da so lahko lovili le oni. Ostala večina kmečkega prebivalstva divjadi ni smela loviti, razen nekaterih vrst rib ob določenih pogojih (v času suše, nizkih voda …).
Izjema, ki se je iz srednjega veka ohranila do danes, je lov na polhe. Slovenija je ena redkih držav v Evropi (tudi južni deli Francije), kjer lahko tudi danes polhe v času njihove lovne
dobe lovi vsak državljan, ne le lovec.
Polhe so v preteklosti uporabljali za hrano, kože za kape, plašče … in njihovo mast kot zdravilo.
Poleg številnih polharskih zgodb, pa so se ohranili tudi izrazi, povezani z življenjskim okoljem polhov in lovom na njih, kot so na primer:
Polhe se ponoči lovi na drevju z namenskimi pastmi (škatle oz. škrince), v luknjah v tleh, ki jih imenujemo polšne (poušna), ali pa v drevesnih duplih, čemur pravimo duplanje.
