Dərvu je naš izraz za drevo, obenem pa tudi orodje za delo na njivi. Janc je ovca, pa tudi vrsta drevesa. Ləsica je žival in tudi past za polhe…
drevo (foto: E. Š.)
Notranjci so, smo bili vedno povezani z gozdom. V preteklosti in danes. Izrazi povezani z gozdom se včasih pojavijo tudi v povsem drugačnem pomenu, torej so večpomenski. Prvi med tremi je drevo, ki ga zagotovo najprej povežemo z gozdom. Po naše bi rekli dərvu, lesnata rastlina z deblom in vejami. Je pa dərvu, oziroma dərvjəščək (majhno drevo) tudi pripomoček-orodje za delo na njivi.
Del drevesa je hlod, po naše kərcəl, osem metrov dolgemu kosu debla pa pravimo klada. Debelejši in okleščeni smrekovi veji pa pravimo gərliuc.
Janc ni samo ovca, ampak tudi vrsta drevesa, ki zelo hitro raste. Nekateri starejši ljudje pravijo tako trepetliki, drugi eni od vrst vrbe.
Če del gozda podre veter ali kak drug naravni pojav temu rečemo, da je vse səsutu. Da se bo səsiu (padel po tleh) lahko rečemo tudi o človeku, ki bo zaradi različnih razlogov izgubil tla pod nogami. Še huje je, če kdo komu reče, da ga bo səsiu (namlatil, nalomil). V tej skupini besed je tudi posəšiu se buo. Ali bo to drevo zaradi suše ali lubadarja, ali pa človek, ki premalo je, ali je zelo bolan, je odvisno od tega ali se pogovarjamo o gozdu ali ljudeh.
