slepica

teloh, spomladanska strupena roža s snežno belimi cvetovi

slepíca -e ž

Slepica oziroma črni teloh (Helleborus niger) je ena prvih rastlin, ki nas spomladi razveseli s svojimi razkošnimi cvetovi. Zacveti povsem belo, kasneje pa lahko dobil zelenkast ali roza odtenek. Ime je dobila po črni koreniki. Na Notranjskem je zelo pogosta. Če je zima ugodna, zacveti že konec decembra.

Starši so otroke vedno svarili, naj jih ne nabirajo v šopke, ker je strupena. To še kako drži. Teloh vsebuje močne strupe, ki so jih uporabljali za strupene napoje in zastrupitve.

V Loški dolini še vedno ohranjamo tradicijo pletenja vencev iz listov slepic. To je danes ena redkih priložnosti za vaško druženje ob delu. In še to le na vsake štiri leta in le v vaseh, iz katerih prihajajo birmanci. Tovrstnega druženja je bilo v preteklosti po vaseh res veliko in starejši se takih dogodkov z veseljem spominjajo. Vence se plete v tednu pred sv. birmo v župniji sv. Jurija. To je v času, ko slepice že davno odcvetijo. Uporabi se velika količina listja, tik preden bi rastlina odmrla po naravni poti. Nabranemu listju se najprej odreže trda stebla, nato se jih večkrat prepogne in z veliko šivanko natika na nekaj metrov dolgo tanko vrv. Tako pripravljeni venci iz slepic se obesijo po cerkvi in le-ti poskrbijo za slovesno okrasitev župnijske cerkve. Venci ohranijo svežino kar več tednov. Kolikor mi je poznano, imamo samo pri nas navado, da pletemo iz slepic. Povsod drugod vence za to priložnost pletejo iz listov bršljana.