Tudi o vremenu so v rabi zanimivi narečni izrazi.
Tako kot danes je bilo tudi včasih vreme oziroma podnebje eden pomembnejših pogojev za življenje, preživetje Notranjcev. Skozi čas so se naši predniki privadili in prilagodili na
različne ujme: sušo, poplave, neurja, sneg …
Nastali pa so tudi različni narečni izrazi, ki so pogosto še v rabi in nekateri, ki jih v vsakdanjem
govoru uporabljamo le redko ali pa jih celo ne uporabljamo več.
Ko dežuje
S slabim, deževnim vremenom so povezani naslednji izrazi:
- mrzku, mrsku – megleno, hladno z veliko vlage,
- mršči – rahlo dežuje, bolj iz megle kot iz oblakov,
- suodrek, tudi suodrak – sodra manjših dimenzij, pogosto se izraz uporablja za vse ledene padavine, ki niso v velikosti toče,
- zastava – (poudarek je na prvem a) visoki gosti oblaki v črti, ki so napovedovali prihod slabega vremena. Vremenska frontna linija, ki je prihajala iz zahoda preko Snežnika in Javornikov, se je iz vasi Dane v Loški dolini dobro videla.
Enak izraz za enak pojav uporabljajo tudi starejši prebivalci vasi v zgornji dolini Pivke, kjer pa fronta slabega vremena prihaja iz nasprotne smeri, torej iz vzhoda preko Javornikov, kar se redko zgodi.
Ko sneži
Posebna kategorija je sneg, ki ga izgovarjamo na različne načine. V Loški dolini to besedo izgovarjajo v različnih vaseh različno. Recimo kot snajg, snejg. A in e sta različno kratka
oziroma dolga.
Izraz za žled je žlajd, včasih slišimo pri starejših tudi besedo požlajdca.
Visoke vode
V času poplav je na kraških poljih povudejn ali povudən. Starejši ljudje uporabljajo za poplavo še besedo nastop.
