V Helenini rojstni hiši v Viševku so v predbožičnem času sledili marsikateremu običaju, a med te priprava poprtnika ni sodila, zato te navade iz mladosti ni poznala. Pripravo župnaka se je naučila od tašče Ljudmile Gerbec iz Pudoba, ki je to veščino prevzela od svoje mame Marije Pirc, jo ohranila in predala naprej. Helena, strastna kuharica, se je tega običaja z veseljem naučila in odkar se je poročila, je župnak tudi vedno na praznični mizi.
V nadaljevanju predstavljamo postopek priprave župnaka, kot ga je v svoj fotoaparat zabeležil
Borut Kraševec.
Dan pred božičem Helena zamesi malo boljši kruh, ki ga oblikuje v hlebec. Okrasi ga tako, kot jo je naučila tašča.
Pri Grbčevih je navada, da pečen župank položijo na mizo v prostoru, kjer so jaslice. Položen je na čisto serveto iz blaga, ves čas pa je pokrit s prtičem. Pri njih na mizi poleg župnaka ni drugega okrasja.
Jaslice postavi Helenin mož skupaj z otroki, medtem ko Helena v kuhinji pripravlja župnak.
Tudi pri Grbčevih župnak blagoslovijo na vse tri svete večere, in sicer prvič na božični večer. Najprej mož s kadilom pokadi jaslice in takoj za tem še župnak. Sledijo mu Helena z otroki, ki v istem zaporedju vse »požegnajo« z blagoslovljeno vodo. Ta obred potem ponovijo še v vseh drugih prostorih v hiši, nato pa še na sami kmetiji.
Enak način blagoslova se ponovi tudi na silvestrski večer in večer pred svetimi tremi kralji – na ta dan se župnak tudi razreže. Zaužijejo ga vsi člani družine, ostanke pa dobijo tudi vse živali pri hiši.
