húəjca -e ž

1. novoletna smrečica 2. smrečica ali mala jelka                       Glej  tudi huəja.

The post huəjca appeared first on Poun Kufr.

šránga -e ž

1. zapora poti ženinu z namenom, da plača vaškim fantom odkupnino za nevesto 2. zapora poti z namenom pobiranja cestnine ali mostnine

The post šranga appeared first on Poun Kufr.

žíuca -e ž

Je polprozorna poltrda jed iz kuhanih svinjskih parkljev in glave. V kuharskih knjigah jo najdemo pod imenom hladetina, strnjenka ali aspik. Glej tudi  žôuca.

The post žiuca appeared first on Poun Kufr.

žôuca -e ž

Je polprozorna poltrda jed iz kuhanih svinjskih parkljev in glave. V kuharskih knjigah jo najdemo pod imenom hladetina, strnjenka ali aspik. Glej tudi  žiuca.

The post žouca appeared first on Poun Kufr.

žúpnak -a  m

Župnak (tudi župnək) je obredni božični kruh, ki ga gospodinje na Notranjskem pa tudi drugod še vedno pečejo v božičnem času. Na praznični mizi je prisoten vse od božiča do svetih treh kraljev, ko ga razrežemo in razdelimo med družinske člane. Damo ga tudi živalim, ki jih imamo pri hiši. Blagoslovimo ga na vse tri svete večere.

Podobno kot pri vseh izročilih se tudi to precej razlikuje ne le po krajih, temveč celo od hiše od hiše oz. od gospodinje do gospodinje. Okrasje na obrednem hlebcu je lahko zelo različno in ima močno simboliko. Prav tako pa se od hiše do hiše razlikujejo tudi dodatki na praznični mizi ob poprtniku – ponekod sta to le blagoslovljena voda in smrekova vejica, spet drugod sta poleg še križ in rožni venec, ponekje pa le golobičke.

Ana Zakrajšek, nosilka nesnovne dediščine priprave poprtnika iz skupine gospodinj Loške doline in Babnega Polja, je župnək ob robu okrasila s kito iz testa, na sredino pa položila tri čepeče golobičke z odprtimi kljunčki. To je pomenilo, da golobičke opolnoči zapojejo in oznanjajo Kristusovo rojstvo. K temu je dodala še svoje spomine iz mladosti:  »Otroci smo vedno želeli velik kos od tega kruha, saj smo verjeli, da bomo v tem letu zrasli toliko, kolikor je bil debel naš kos božičnega kruha.«

V nadaljevanju pa o tem, kako dediščino priprave poprtnika  ohranjajo v Iga vasi:

Podrobneje o postopku priprave županka pa v blogu  ŽUPNAK, poprtnik ali obredni kruh.

POSLUŠAJ

The post župnak appeared first on Poun Kufr.

žúpnək -a m

Župnək (glej tudi župnak) je obredni božični kruh, ki ga gospodinje na Notranjskem pa tudi drugod še vedno pečejo v božičnem času. Na praznični mizi je prisoten vse od božiča do svetih treh kraljev, ko ga razrežemo in razdelimo med družinske člane. Damo ga tudi živalim, ki jih imamo pri hiši. Blagoslovimo ga na vse tri svete večere.

Podobno kot pri vseh izročilih se tudi to precej razlikuje ne le po krajih, temveč celo od hiše od hiše oz. od gospodinje do gospodinje. Okrasje na obrednem hlebcu je lahko zelo različno in ima močno simboliko. Prav tako pa se od hiše do hiše razlikujejo tudi dodatki na praznični mizi ob poprtniku – ponekod sta to le blagoslovljena voda in smrekova vejica, spet drugod sta poleg še križ in rožni venec, ponekje pa le golobičke.

Ana Zakrajšek, nosilka nesnovne dediščine priprave poprtnika iz skupine gospodinj Loške doline in Babnega Polja, je župnək ob robu okrasila s kito iz testa, na sredino pa položila tri čepeče golobičke z odprtimi kljunčki. To je pomenilo, da golobičke opolnoči zapojejo in oznanjajo Kristusovo rojstvo. K temu je dodala še svoje spomine iz mladosti:  »Otroci smo vedno želeli velik kos od tega kruha, saj smo verjeli, da bomo v tem letu zrasli toliko, kolikor je bil debel naš kos božičnega kruha.«

V nadaljevanju pa o tem, kako dediščino priprave poprtnika v Iga vasi ohranja Helena Grbec:

Podrobneje o postopku priprave županka pa v blogu  ŽUPNAK, poprtnik ali obredni kruh.

The post župnək appeared first on Poun Kufr.