Nekatere narečne izraze so poznali, saj jih še vedno uporabljajo, kot so knofək, kikla, fjərtah , čižəm, parazol, šnjərnce, pa šuštar, muojškra… Izraze kot so ginerca, knjəftəgarca, untara, krogəlc, vautara pa so slišali prvič, vsaj velika večina od njih.

Učenci 5a in 5b razreda iz osnovne šole Stari trg pri Ložu so predstavitvi sledili zelo zvedavo. Grofico so tudi veliko spraševali, saj so jim bili predstavljeni časi povsem tuji. Še posebej so uživali tudi zato, ker se je v grofičino pədjəntarco prelevila kar njihova razredničarka Kristina.

Pədjəntarca je grofici pomagala pri jutranjem oblačenju. Njuno delo je dokumentirala učiteljica Martina Malnar Novak.

The post Oblačila iz babičinega kufra appeared first on Poun Kufr.

V nadaljevanju predstavljamo postopek priprave župnaka, kot ga je v svoj fotoaparat zabeležil
Borut Kraševec.

Dan pred božičem Helena zamesi malo boljši kruh, ki ga oblikuje v hlebec. Okrasi ga tako, kot jo je naučila tašča.

Pri Grbčevih je navada, da pečen župank položijo na mizo v prostoru, kjer so jaslice. Položen je na čisto serveto iz blaga, ves čas pa je pokrit s prtičem. Pri njih na mizi poleg župnaka ni drugega okrasja.

Jaslice postavi Helenin mož skupaj z otroki, medtem ko Helena v kuhinji pripravlja župnak.

Tudi pri Grbčevih župnak blagoslovijo na vse tri svete večere, in sicer prvič na božični večer. Najprej mož s kadilom pokadi jaslice in takoj za tem še župnak. Sledijo mu Helena z otroki, ki v istem zaporedju vse »požegnajo« z blagoslovljeno vodo. Ta obred potem ponovijo še v vseh drugih prostorih v hiši, nato pa še na sami kmetiji.

Enak način blagoslova se ponovi tudi na silvestrski večer in večer pred svetimi tremi kralji – na ta dan se župnak tudi razreže. Zaužijejo ga vsi člani družine, ostanke pa dobijo tudi vse živali pri hiši.

The post ŽUPNAK, poprtnik ali obredni kruh appeared first on Poun Kufr.

Moji prvi spomini na ostrnice segajo v leta, ko smo se otroci okrog njih igrali, se lovili in se za njihovimi mogočnimi, dišečimi in šumečimi postavami skrivali ter jih z objemi merili. Takrat v 60. letih 20. stoletja so na posamezni kmetiji obdelali celo 300 ali več ostrnic. To je bil veličasten pogled na nepregledne množice v vrste razporejenih senenih postav.

Postopek postavljanja in zdevanja ostrnic je v celoti ročno delo in se skozi zgodovino verjetno ni bistveno spremenil. So pa pripravo krme postopoma nadomestili drugačni, modernejši in visoko produktivni postopki sušenja ter spravila sena, pri katerih večino dela opravijo stroji. En sam človek v bistveno krajšem času naredi to, kar je nekoč naredilo več ljudi, zato je razumljivo, da ostrnice počasi izginjajo. Po zaslugi nekaj posameznikov so ostrnice v manjšem obsegu še vedno žive priče žuljavih rok mnogih kmečkih rodov, ki se dolga stoletja prilagajajo zakonitostim narave pod Snežnikom in v sožitju z njo, s svojo iznajdljivostjo, modrostjo in vztrajnostjo pa skrbijo za ohranjanje narodne biti in kulturne krajine Loške doline.

Na ostrnicah še danes kmetje poleg sena in detelje sušijo tudi fižol, nekoč pa so na ostrnicah množično sušili tudi snope ročno požetega žita.

To, da imajo v Loški dolini ostrnice poseben pomen in prepoznavnost tudi za turizem, potrjuje leta 2009 registrirana kolektivna blagovna znamka Dežela ostrnic in vsakoletna tradicionalna prireditev, na kateri je prikaz starih kmečkih opravil v času košnje s poudarkom na zdevanju ostrnic.

Po ostrnicah se je poimenovalo tudi društvo podeželskih žena in deklet Ostrnice Loška dolina. Ostrnice ima v svojem grbu Društvo upokojencev Loška dolina, so pa prikazane tudi na praporu Čebelarskega društva Loška dolina.

V ostrnicah so našli navdih literati, likovni in filmski ustvarjalci ter fotografi, ki s svojim izražanjem dajejo ostrnicam posebno dimenzijo. Med njimi so tudi naš pesnik Oton Župančič, domača pesnica Marička Žnidaršič, akademski slikarji kot so Lojze in Tomaž Perko, Bojan Klančar, Stanislava Pudobska in še mnogi drugi.

Z željo prikazati ostrnice Loške doline kot odraz nekega časa in prostora ter sedanjim in prihodnjim rodovom širiti in ohranjati sporočilo te dediščine je Javni zavod Snežnik  leta 2018 izdal monografijo Ostrnice: dediščina Loške doline.

Vir: Borut Kraševec, Ostrnice: dediščina Loške doline, Stari trg pri Ložu: Javni zavod za turizem in medgeneracijsko sodelovanje, 2018

The post Ostrnice v Loški dolini appeared first on Poun Kufr.